»Najhuje je bilo marca, takrat je prišlo največ beguncev. Ubogi ljudje! Vojna, kakšna grozota! In vse to zaradi enega človeka!«

»Najhuje je potrjeno.«

»Pogovarjali sva se o marsičem, kar potem ni prišlo v knjigo, a sva se strinjali, da to ni potrebno.«

»Najhuje je biti zdravnik v teh okoliščinah. Ko ne moreš rešiti bolnika ali nekomu olajšati bolečine. To je najhujše, kar lahko občutiš.«

»Najhuje je v dolinah in kotlinah.«

»Najhuje je namreč trpeti v tišini.«

»Najhuje je počasi umirati na intenzivni negi.«

»Mislim, da smo in da sta kriva tega, da obstajata. In s tem, kar pride zraven tega, je občutljivost, empatija, nekaj, kar potem človeka razdira, ko gleda, kaj se dogaja okrog njega.«

»Če pride do zavlačevanja ali očitnega kršenja pravic, potem Varuh lahko vstopi, kar smo tudi naredili.«